ponedeljek, 3. avgust 2009

Tri Slovenije na Svetih Višarjah

Na Svetih Višarjah je bilo 21. romanje treh Slovenij - zamejske, izseljenske in matične -, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi.

Pešpot so udeleženci začeli ob vznožju gore nad Žabnicami, od koder so se povzpeli k romarski cerkvi Matere Božje.

Svete Višarje so že stoletja stičišče romarjev iz Slovenije, Nemčije in Italije, v zadnjih dveh desetletjih pa so postale pot združevanje Slovencev iz matične države, zamejcev in izseljencev.

Na sončno nedeljo se je na Višarjah zbralo več tisoč romarjev, slovesno mašo pa je skupaj z izseljenskimi duhovniki daroval koprski pomožni škof Jurij Bizjak.

Povzeto po rtvslo.si

nedelja, 16. november 2008

Nagradna akcija na portalu kam.si

Na portalau Kam na izlet? že skoraj cel mesec poteka akcija, v kateri nagrajujemo aktivno sodelovanje. Nagrajujemo sodelovanje na forumu, pisanje komentarjev ter še posebej pisanje blogov.

Na spletno stran smo dodali tudi novo galerijo slik - in tudi dodajanje slik v galerijo je nagrajeno - v enem mesecu se je v galeriji nabralo že več kot 250 slik in tako v prihodnje ne bomo več uporabljali slik iz zunanjih virov za slikovno opremo člankov na portalu.

Pregled in število prispevkov objavljenih v dosedanjem poteku akcije si lahko ogledate na Sprotnem pregledu rezultatov. Seveda se za sodelovanje lahko še vedno prijavite, saj akcija poteka do konca leta 2008!

nedelja, 24. avgust 2008

Statistika obiskanosti zanimivih turističnih krajev v Sloveniji

Zanimivo je pogledati obisk turističnih krajev po Sloveniji v prvem četrtletju (spisek lokacij, ki so imele preko 6000 obiskovalcev):

1. Postojnska jama - 40568
2. Živalski vrt - 26924
3. Muzej na Blejskem gradu - 17378
4. Stari grad Celje - 12200
5. Virtualni muzej in Razgledni stolp na Ljubljanskem gradu - 9417
6. Prešernova rojstna hiša, Vrba - 8550
7. Predjamski grad - 8353
8. Pokrajinski muzej Ptuj - 8196
9. Narodni muzej Slovenije, Ljubljana - 7885
10.Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana - 6748
11.Škocjanske jame - 6174

sreda, 11. junij 2008

Skriti kotički Slovenije

Izšla je nova številka mesečnika na spletni strani Kam.si. Mesečnik izide vsak mesec, desetega v mesecu. Tokratna številka je namenjena skritim kotičkom naše domovine.

V rubriki slovenske pešpoti je tokrat objavljena Gozdno-turistična pot Plešivec, ki med drugim vključuje tudi vzpon na Uršljo goro, ki je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji.

V rubriki slovenske domačije, kjer priznani avtor vsak mesec obišče eno slovensko domačijo, je tokrat prispevek o Jurčičevi domačiji na Muljavi, rojstni hiši Josipa Jurčiča.

Tudi hribolazci pridejo na svoj račun: Krasji vrh (1772 m) na Bovškem in Kozji vrh (1628 m) v okolici Preddvora.

Okrog Šentjanža je speljana Krekova pot. V deževnih dneh pa lahko v Radovljici v tamkajšnjem čebelarskem muzeju od blizu ogledate življenje čebelje družine.

V rubriki Veliki Slovenci je objavljen prispevek o slovenskem skladatelju Marjanu Kozini.

Kot zanimivost pa je opisana še Južna železnica, ki je bila dokončno zgrajena leta 1857.

četrtek, 7. februar 2008

Kras in Vipavska dolina

V zimske času smo se odločili obiskati Kras in Vipavsko dolino. Vtis o Sloveniji je vsekakor nepopoln, če ne doživiš prave kraške burje, ki se pripodi z Nanosa ali Čavna.

Kras je vsekakor zelo svojski svet, ki je ponesel slovensko besedo za tovrstno pokrajino vse do Kitajske. Značilna pa ni samo pokrajina, marveč tudi stavbarstvo. Najpomembnejši kraj je tu zagotovo Štanjel, velik del Krasa pa sega tudi v Italijo, vse do Devina.

Za zimske sprehode in pohode je Vipavska dolina kot naročena. Poleg že omenjenih najbolj poznanih vrhov vam v razmislek ponujamo še Kovk in "prižnico Vipavske doline".

sobota, 8. december 2007

Vrba

O Vrba! srečna, draga vas domača,
kjer hiša mojega stoji očeta;
de b' uka žeja me iz tvojga svéta
speljala ne bila, goljfiva kača!


Ne vedel bi, kako se v strup prebrača
vse, kar srce si sladkega obeta;
mi ne bila bi vera v sebe vzeta,
ne bil viharjov nótranjih b' igrača!


Zvestó srce in delavno ročico
za doto, ki je nima miljonarka,
bi bil dobil z izvoljeno devico;


mi mirno plavala bi moja barka,
pred ognjam dom, pred točo mi pšenico
bi bližnji sosed vároval - svet' Marka.


sobota, 24. november 2007

Ljubljansko barje

Pisatelj Fran Levstik Ljubljansko močvirje preimenoval v Ljubljansko barje, ker naj bi slišal Ižance govoriti, da gredo na borje, to je med borovce, s katerimi se je močvirje zaraščalo in Ižanci mu še danes pravijo Mah, po mahovih, ki so značilni za deževnično močvirje.

Ljubljansko barje se razprostira na okrog 150 kvadratnih kilometrov ravnice med Ljubljano, Vrhniko, Igom in Škofljico. Pravzaprav je to več kot 200 m globoka poznopliocenska udornina izpred dveh milijonov let, ki je nastala na stičišču alpskega in dinarskega sveta. Zaradi mnogih svojih posebnosti, ki smo jih žal opazili šele v zadnjem času je celotno območje v postopku za razglasitev krajinskega parka.

Središče Barja je Črna vas (ime je dobila po črni zemlji). V bližini vasi so v letih 1937-1938, po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, zgradili cerkev Sv. Mihaela, ki je najlepši arhitekturni spomenik na Barju. Zaradi slabe nosilnosti tal stoji cerkev na okoli 350 osemmetrskih pilotih.

Glavna reka, ki se vije na površju Ljubljanskega barja, je Ljubljanica, ki teče skozi celotno barje in je vir življenja na Barju.