Ljubljansko barje

Pisatelj Fran Levstik Ljubljansko močvirje preimenoval v Ljubljansko barje, ker naj bi slišal Ižance govoriti, da gredo na borje, to je med borovce, s katerimi se je močvirje zaraščalo in Ižanci mu še danes pravijo Mah, po mahovih, ki so značilni za deževnično močvirje.

Ljubljansko barje se razprostira na okrog 150 kvadratnih kilometrov ravnice med Ljubljano, Vrhniko, Igom in Škofljico. Pravzaprav je to več kot 200 m globoka poznopliocenska udornina izpred dveh milijonov let, ki je nastala na stičišču alpskega in dinarskega sveta. Zaradi mnogih svojih posebnosti, ki smo jih žal opazili šele v zadnjem času je celotno območje v postopku za razglasitev krajinskega parka.

Središče Barja je Črna vas (ime je dobila po črni zemlji). V bližini vasi so v letih 1937-1938, po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, zgradili cerkev Sv. Mihaela, ki je najlepši arhitekturni spomenik na Barju. Zaradi slabe nosilnosti tal stoji cerkev na okoli 350 osemmetrskih pilotih.

Glavna reka, ki se vije na površju Ljubljanskega barja, je Ljubljanica, ki teče skozi celotno barje in je vir življenja na Barju.

Brezje

Med 3000 slovenskimi cerkvami jih je kar 400 posvečenih Mariji. Prva med njimi je bazilika Marije Pomagaj na Brezjah. Bazilika je od 1. januarja leta 2000 razglašena za slovensko Marijino narodno svetišče.

Brezje se nahajajo sredi gorenjske ravnice in so obkrožene z hribi Karavank, Julijcev, Kamniških Alp ter Jelovice. V neposredni bližini je tudi najznamenitejše slovensko turistično središče - Bled.

Vas Brezje spada pod župnijo Mošnje. Svojo cerkev so dobile v 15. stoletju. V 18 stoletju je cerkev, ki je posvečena sv. Vidu, pod takratnim župnikom Urbanom Ažbetom začela postajati eno izmed najpomebnejših slovenskih romarskih središč.

Okrog leta 1900 so v bližini zgradili frančiškanski samostan in od takrat je bazilika na Brezjah v njihovi upravi. Tega leta so tudi odprli novo cerkev v današnji podobi.

Prekmurje

Prekmurje je nižinska pokrajina v skrajnem severovzhodnem delu Slovenije ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. Pokrajina je večinoma poljedelska, večji mesti pa sta Murska Sobota in Lendava.

Koroška

Koroška ali Slovenska Koroška je neformalna pokrajina v Sloveniji. Koroška obsega območje dveh dolin – Mežiške, in Dravske, ter dveh pogorij – Karavank in Savinjskih Alp.

Notranjska

Notranjska je pokrajina v Sloveniji, ki obsega jugozahodni del nekdanje avstro-ogrske dežele Kranjske. Pomembnejša mesta in kraji so Postojna, Logatec, Cerknica in Pivka. Kraški svet Notranjske je posejan s številnimi jamami, od katerih po velikosti in lepoti izstopa Postojnska jama, Škocjanske jame blizu Divače pa spadajo že v Primorsko.

Dolenjska

Dolenjska je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji, ki geografsko gledano sega od Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško (Gorjanci). Na vzhodu meji na Savo, na zahodu pa sega do Blok in Kolpe. Ožja Dolenjska je gričevnata pokrajina ob reki Krki in njenih pritokih. Nekoliko širše pa k njej štejemo še Belo krajino, gričevnat svet ob Temenici in Mirni, Suho krajino in Kočevsko z Dobrepoljskim, Ribniškim in Kočevskim poljem. V tej razgibani pokrajini so značilnosti treh pokrajinskih enot: Alp, Panonske nižine in Dinarskega gorstva.

Primorska

Primorska (tudi Slovensko Primorje, Primorska Slovenija) je zahodni del Slovenije. Pojem Primorska se kot poimenovanje za pokrajine na področju severne obale Jadrana uporablja šele od 19. stoletja. Danes Primorska ne predstavlja enotne geografske ali upravne regije temveč je ozemlje razdeljeno med tri statistične regije: Goriška , Obalno - kraška in Notranjsko - kraška.

Štajerska

Štajerska (tudi Spodnja Štajerska, Slovenska Štajerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji (Zgornja Štajerska je v Avstriji). Štajerska leži, med razvodnico, med Savo in Savinjo na zhodu, Savo na jugu, mejo s Hrvaško na vzhodu, Muro na severovzhodu in mejo z Avstrijo na severu. Večja mesta so Celje, Ptuj, Velenje, največje ter gospodarsko središče Štajerske pa je Maribor. Ostala pomembnejša mesta so še Laško, Ljutomer, Gornja Radgona, Brežice, Sevnica, Slovenska Bistrica,Slovenske Konjice. Štajerska je pretežno gozdnata in hribovita pokrajina, ki se na vzhodu najprej zniža v gričevje Slovenskih Goric, nato pa v nižavje Panonske nižine.

Gorenjska

Gorenjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu. Obsega pogorja Karavank, zahodno, kamniško stran Kamniško-Savinjskih Alp ter vzhodni del Julijskih Alp. Jedro Gorenjske je 300 do 500 metrov visoka Ljubljanska kotlina, ki sega od Ljubljane do Žirovnice in Bleda.